S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Potovanja 2016/2017

Tajska novo leto

20.12.16- 3.1.2017, 15 dni

NOVO LETO na toplem

več ...

Informacije in prijave:
0590 14985 ali 051 305 218

info@patos.si

Vabimo vas v našo poslovalnico na naslovu Koprska 94, 1000 Ljubljana

Prikaži večji zemljevid


Želite, da vas obveščamo o novostih in akcijah? Ne zamudite ničesar! Vaš naslov bomo uporabili izključno za namene obveščanja in ne bo posredovan tretjim osebam.

Naš blog

Pozdravljeni! Sledite nam na naših najatraktivnejših potovanjih. Ne bomo vam povedali čisto vsega (kdo je pojedel črva, koga je polulala opica :)... a ravno prav, da boste dobili pravo sliko tega, kar se dogaja v naši neposredni bližini. Kliknite na spodnjo povezavo in pokukajte v naš svet dogodivščin.

Indonezija - Bali in Lombok 2012

3. in 4.8.2012

Brez kakšnih posebnih zapletov ali zamud, je letalo pristalo na Baliju. Taksi je skupinico pripeljal na Popis I. Med stojnicami s spomnki, sarongi in ostalim blagom smo se prebili do hotela. Žal bazena nismo mogli izkoristiti, saj je bilo že tako pozno, da smo odšli takoj na pozno večerjo, nato pa kramljali ob domačih dobrotah...

5.8.2012

Bali smo zapustili. Plovba do lomboka je bila kar naporna. Veter je povzročil visoke valove. Naš mali speed boat je imel posteno preizkusnjo vodotesnosti, naši želodci pa tudi. Vsi smo prestali test. Veseli, da smo spet na kopnem, smo se odpeljali v Sangigi. Po pravem indonezijskem kosilu: nasi gorang special, smo se usedli na motorje in oddrveli po vijugasti cesti čez hribe in doline. Ogledali smo si čudovite samotne plaže. Videli smo vse tri otočke Gilije: Air, Meno in Trawangan. Ko sta gospe zagledali kup koral, je prišel do izraza nabiralniški duh nežnejšega spola. Vmes smo domačina, ki je ravno delal v nasadu, prosili za svež kokos. Prav prilegel se je. Pravijo, da je odličen proti dehidraciji. Sledilo je kopanje na črni plaži. (Zakaj črna mivka? Zaradi vulkanskega nastanka otoka.) kul Za večerjo smo snedli na žaru pripravljene darove morja.

6.8.2012

Zjutraj je vidljivost boljša. Lepo smo videli vulkan na Baliju. Na pravo lokalno tržnico pa moraš priti že zgodaj. Tam so prodajali zelenjavo, sadje, meso, posodo, kočije (čidomo) so se vozile naokoli. Sedaj si z lahkoto predstavljamo, da je bilo nekaj podobnega tudi pri nas - v daljnjih časih seveda. Pot nas je nato vodila mimi polj. Gospe sta preizkusili kako je s presajanjem riža. Brez pomisleka sta stopili v blato in pomagali kmetom. Moški del pa si je pobližje ogledal kako raste tobak. Ker smo bili na področju gojenja arašidov, smo preverili okus mladih, še ne zrelih in potem še zrelih. Lahko rečem, da so precej drugačni od praženih! V džungli in potem na slapovih je bilo noro. Celo po potoku smo brodili, ko je zmanjkalo poti. Dvojni slap, ki pada iz zelo velike višine bobni. Ko taksna količina vode pada na kamenje, te hitro zvabi med svoje valove. Vendar ni problema: ni globoko, le kamenje drsi. Osvezili smo se, zmasirali na eni od mini ''vej'' tega slapa, nato pa odkorakali na sadno kosilo. Spet smo se podali na cesto in opazovali cudovito pokrajino: v kraterju vulkana je popolna ravnina. Tam so polja, ki očitno dobro rodijo. Ob robu pa so postavljena naselja. Iz najvišje točke naše poti (1700m) smo si od daleč ogledali vulkan Rinjani. Čestitke vsem tistim, ki ste že kdaj šli na odpravo in celo dosegli vrh (3726m)!!!  nedolžen

7. in 8.8.2012

Spet ruzak na ramo in pot pod noge. Gili Air nas je pričakal z odprtimi rokami. Mali otok, malo ljudi, lepa plaža, polno morje - ribic seveda. Ker smo bili že malo utrujeni, smo se prepustili uživanju v brezdelju. Snorklanje in ogled celotnega otoka. Ležerni večeri.

9.8.2012

Še na Gili Travangan. Temu se pa konkretno reče turizem. Lokal ob lokalu. Plaža in koktajli. Sončenje ljudi, čeprav so ze popolnoma ''zakurjeni'' kul. Za večerjo pa smo le našli nekaj bolj domačega.

10.8.2012

Nazaj na Bali. Natančneje Ubud. Zvečer smo si ogledali balijsko glasbeno - plesno predstavo kečak. Zanjo je značilno, da okoli ognja sedi 100 ali več mož, ki pojejo melodijo. Glede na prizore se tudi vstanejo, delajo različne skupinske figure in aktivno sodelujejo v slikah. Okoli pasu imajo zavezane karo črno-bele saronge, ki predstavljajo ravnotežje med dobrim in slabim. V krog prihajajo različne figure, ki uprizarjajo določeno zgodbo. Na koncu smo videli še igro z ognjem. Celotna predstava je zelo atraktivna.

11.8.2012

Z motorji v gozd opic. Ko smo prišli, so bile opice zelo prijazne. Nič hudega sluteč, smo se jim približali, se z njimi igrali. Čez nekaj časa pa so postale napadalne in lopovske. Všeč jim je postala vsaka stvar žive barve. Ogledali smo si tempelj Goa Gajah. Sprehodili smo se do rizevih teras in splezali do reke. Popoldne pa koncno po dolgen casu okusili svinino - celo pečenega odojka v Babi Ibu Oka. Njami, je bil dober!!! smeh

12.8.2012

Na Vulkan! In ne na kar enega! Naš izbranec je bil Gunung Batur (1717m). Že ob 3h zjutraj smo se odpravili 'od doma'. Še dobro, da smo hodili ponoči. Zakaj? Če bi videli kako strma je pot, nas najbrž nihče ne bi mogel prepričati, da se vzpnemo na vrh mežik. Vodnik nam je lepo pomagal pri premagovanju najhujših ovir. Res je, da sončnega vzhoda nismo doživeli v takšni lepoti, kot bi lahko. Šli smo še do kraterja, iz katerega se še vedno kadi. Na poti navzdol pa nas je presenetila jasnina. V trenutku smo zagledali čudovit razgled na jezero, Gunung Agung, posledice zadnjega izbruha,... Ko smo se vozili nazaj proti 'domu', smo si ogledali še kako raste večina začimb (limonina trava, klinčki, cimet, čiči, vanilija...), sadje (kakav, star fruit, jack fruit, ananas, mangostin, snake fruit...) in kava (robusta in arabica). Videli smo celo 'luwaka', ki je pomemben zaradi svoje prehrane: poje namreč le najboljša zrna kave. Ko jih iztrebi, jih ljudje poberejo, očistijo in prepražijo. Cena: to je najdražja kava na svetu. 10g takšne kave stane okoli 10 evrov. Okus: v redu, sigurno pa ni vreden takšne cene.

13.8.2012

Pa smo spet na poti. Iz Ubua smo prispeli nazaj na Kuto. Jaz sem se odločila za popoldansko poležavanje na bazenu, ostali pa so do večerje nakupovali ali počivali. Večerja na plaži Jimbaran je bila več kot vrhunska. Na mizi so se znašle rakovice, kozice, ribe in celo jastog. Med tem, ko so se številni ribiči odpravili na morje, smo ostali uživali ob morski hrani in sončnem zahodu.

14.8.2012

Zadnji dan. Z motorji smo se odpeljali do templja Ulu Watu in ravno ujeli daritveni obred. Gospe so v košarah na glavi nosile dobrote, gospodje pa so poprijeli za senčnike, glasbila in ostalo kar sodi zraven. Vsi so bili praznično oblečeni. Tempelj stoji na pečini. V globini smo opazovali ogromne valove, ki so se razbijali ob steni. Nato smo se odpravili na Dream land. Tam je bilo vzdušje popolnoma drugačno kot smo ga pričakovali. Valovi, ki bi morali segati čez 2 metra in se ponavljati na sekunde, so nekam izginili. Surferji so že naveličano čakali kdaj se bo spet kakšen pojavil. Danes je bila Kuta boljša izbira za ta šport. Tudi sama sem preizkusila svoje znanje. Dve uri učenja sta za začetnico popolnoma dovolj.kaže jezik

15.8.2012

Navsezgodaj zjutraj smo se odpravili na letališče. Če že nismo ujeli sončnega vzhoda na vulkanu, smo ga dočakali na letalu. Skozi okence se je lepo videl Gunung Rinjani na Lomboku, Gunung Agung in Batur na Baliju, jezera Tamblingan, Candikuning in Bujan z Gunung Lesong, Sangiang in Pohen v ospredju. V Maleziji smo imeli kar nekaj časa, zato smo se šli potepat po Kuala Lumpurju. Večerni let za Dubai je bil točen...

11.08.2012 11:55 | Comments (0)

Tajska od severa do juga 2012

Tajska od severa do juga 2012

Nase letalo

Med pripravami na skupino sem nabirala nove izkusnje... (pot iz Bangkoka na Ko Tao)

Nasvet za tiste, ki mislijo potovat iz Bangkoka na Ko Tao v lastni reziji: splaca se kupit drazjo vozovnico! Ce primerjam ponudbi: destinacija Bangkok - Ko Tao. Tista za okoli 500B vkljucuje nocni bus brez odejice, postanki so v nekih vaseh kjer je za vecerjo na voljo res malo hrane, (da ne govorim o toaletnih prostorih), veckrat moras zamenjat prevozno sredstvo in vsakic cakati na odhod, ladjica je Songserm (slika levo), ki je prenatrpana in se ustavi na vsakem otoku, pot traja okoli 20 ur. Karta za 1000B pa vkljucuje se malo bolj luksuzni bus z odejicami, ki je hitrejsi in gre naravnost v pristanisce. Polurni postanek med voznjo je v odprti restavraciji, ki ima res dobro ponudbo hrane (toaletne prostore tu ves cas cistijo). V pristaniscu v Chumpornu se caka le dobre pol ure na speed boat Lomprayah (slika desno), ki pluje direktno in zato potrebuje manj casa (uro in 40 minut). Za ta prevoz potrebujes skupaj le 10 ur. Upam, da je ocitno kako navdusena sem nad drazjo a predvsem hitrejso in bolj luksuzno varijanto. mežik

 

11.7.2012

Skupinica je minuli vecer srecno pripotovala na Tajsko. Na letaliscu sva jih s prijateljico Miw pocakali in vsakemu podarili vencek iz jasminovih cvetov. Ta gesta je pri domacinih v navadi, pomeni pa lepo dobrodoslico. Songteva (predelan tajski tovornjacek z dvema klopema, ki sluzi kot minibus) sta nas dopeljala do prenocisca. Zejo nam je ob dolgem klepetu o dogodivscinah na letliscu gasil Lio, Chang ali Singha (vrste tajskih piv). Naslednje jutro smo se ze zgodaj odpravili na izlet na Doi Suthep.

Nasi vozniki so se kmalu navadili voznje po levi strani ceste, tako da so lahko sopopotnice, ki so sedele za njimi sprosceno uzivale v razgledu. Najprej smo obiskali budisticni tempelj, nato poizkusili crvicke in kobilice, se sprehodili do slapa, kjer so se domacini kopali kar obleceni (kar je za njih popolnoma vsakdanje), kosilo pa smo pojedli na jezeru Huai Teung Tao. Med zres raznoliko in okusno hrano smo preverili kaj so plesoci rakci. Nekateri so nato zaplavali, drugi pa pocilivali v bambusovih hiskah. Zvecer smo obiskali night bazar, kjer so se nekateri prvic srecali s tajsko masazo...

12.7.2012

Dan za treking. Od ogleda orhidej, obiska plemen, jahanja slonov, hoje po (uhojenih) poteh dzungle do velikega slapa in kopanja z naravno masazo padca vode, raftinga in bamboo raftinga do poizkusanja lokalne hrane ob zabavi energicnih tajskih vodnikov, ki pojejo slovenske pesmi in se radi naucijo kaksne nove besede. Sport + zabava + ucenje + sprotitev + ... = SANUK (beseda, s katero Tajci poimenujejo veselje in zabavo. Pravijo, da mora biti povsod, v vsaki stavri, ki jo delas. Tudi v sluzbi. Kaj to v praksi pomeni, tu po nekaj dneh tudi dojames nasmeh)

13.7.2012

Dan za kuhanje. Ucili smo se kako pripraviti odlicno tajsko hrano. Zacimbe so tu drugacne, tudi zelenjava in sadje. Za en obrok ne potrebujes vec kot 5 minut. Kako to? Vprasajte nase potnike. Sedaj so ze pravi kuharski mojstri!

14.7.2012

Navsezgodaj smo z nocnim vlakom prispeli v Bangkok - mesto angelov. Sprehodili smo se skozi Banglampoo, se z recno barko zapeljali do Wat Aruna in Wat Poja (templja). Dogajanje na amulet marketu je bilo kar zivahno. Ne le ''navadni mescani'', tudi menihi so iskali primerne obeske za sreco. Zvecer smo si narocili rakce, skampe in ostale morske dobrote za katere bi doma placali pravo premozenje...

15.7.2012

V Kanchanaburi smo se odpravili z lokalnim vlakom z lesenimi sedezi. Cas je hitro mineval, saj so nam Tajci pogosto ponujali jedaco in pijaco. Fantje so se lotili kartanja (kar je tu nezakonito, saj drugace kot za denar Tajci ne znajo igrat kart), neznejsi spol pa se je posvetil nabiranju moci z zaprtimi ocmi.mežik Songtew nas je odpeljal do Tiger templja, kjer smo se lahko slikali s to prijazno, nezno mucko. Nekaj tigrov smo nato opazovali pri igri. Bili so pravo nasprotje s tistimi za fotografiranje!

16.7.2012

V parku Erawan smo si ogledali slap za slapom, vse do zadnjega - sedmega. Ker smo bili pridni, so nas ribice za nagrado zmasirale. Njihovo grizljanje nam je izvabilo nasmesek na obraz. Opice so veselo skakale naokrog, ko smo se kopali. Nato pa smo si ogledali se presajanje riza. Stricek nam je z veseljem pokazal kako se to dela. Nekateri smo se preizkusili in ugotovili, da to niti ni tezko. En sopek ze gre, celo polje pa je kar velik zalogaj.

17.7.2012

Izlet v Ajutayo. To je nekdanja prestolnica Tajske. Podrocja kjer so rusevine templjev, so pod Unescovo zascito. Zvecer smo se usedli na avtobus in zaspali v upanju, da se zbudimo sele v Chumpornu, kjer bo treba presesti na ladjo.

18.7. - 21.7.2012

Ko Tao. Uzivanje na pesceni plazi, izlet s colnom okoli otoka, snorklanje in opazovanje razlicnih ribic in koral, nabiranje skoljk, cabaret show, ''baketi'', ...

22.7.2012

Od kulture do zapravljanja. Ogled kraljeve palace (Grand palace), Wat Phra Kaew, plezanje na Baiyoke sky tower, guzvanje po China Townu in  barantanje na Silomu. Nakupovalno mrzlico in potrosnistvo na teh dveh mestih zacutis zelo hitro.

23.7.2012

Ze navsezgodaj zjutraj nas je minibus cakal pred hostlom. Med voznjo do floting marketa smo opazili veliko ribogojnic, nasadov sadnega drevja in rizevih polj. Minibus smo zamenjali za speed boat, ki nas je po kanalu pripeljal do plavajoce trznice. Ker dejansko vec vidis iz colna kot pa ce hodis naokoli pes, smo presedli v coln na vesla. Gospe colnarki sta nas pocasi vozile od ene do druge prijateljice s spominki. Ko je kdo od nas kaj kupil, je colnarka hitro, skoraj nevidno spravila provizijo v zep. Nekateri smo za bolj doziveti obcutek prave plavajoce trznice (kot je bila nekoc) na colnu pojedli nudle soup (juha z rezanci). Tudi rambutan, langhkon in mangostin (tajsko sadje) smo poizkusili. Sledilo je nakupovanje spominkov za domov.

Kacja farma je spet ponudila pravo predstavo. Gospod sef nam je razlozil znacilnosti kac, s katerimi so se rokovali njegovi varovanci. Povedal je tudi, katerih kac se je vredno na Tajskem izogibati.

Zvecer smo se pozabavali v rastavraciji Vientiane Kitchen (kdor bo v Bangkoku in si zeli prave Tajske zabave na kulturnem nivoju, naj se odpravi tja na vecerjo! Res fino!). Dekleta so nas spravila na noge, fantje pa v zrak... nasmeh

24.7.2012

Dan za zadnjo masazo, zadnjega Changa ali Liota, zadnjega SangSoma, zdnji Pad Tai, zadnje nakupe... Zvecer pa let nazaj v Slovenijo.

03.07.2012 17:10 | Comments (2)

2018 Patos - Vse pravice pridržane

patos
lbt
solski
NoLimits

Naš blog

Pozdravljeni! Sledite nam na naših najatraktivnejših potovanjih. Ne bomo vam povedali čisto vsega (kdo je pojedel črva, koga je polulala opica :)... a ravno prav, da boste dobili pravo sliko tega, kar se dogaja v naši neposredni bližini. Kliknite na spodnjo povezavo in pokukajte v naš svet dogodivščin.

Indonezija - Bali in Lombok 2012

3. in 4.8.2012

Brez kakšnih posebnih zapletov ali zamud, je letalo pristalo na Baliju. Taksi je skupinico pripeljal na Popis I. Med stojnicami s spomnki, sarongi in ostalim blagom smo se prebili do hotela. Žal bazena nismo mogli izkoristiti, saj je bilo že tako pozno, da smo odšli takoj na pozno večerjo, nato pa kramljali ob domačih dobrotah...

5.8.2012

Bali smo zapustili. Plovba do lomboka je bila kar naporna. Veter je povzročil visoke valove. Naš mali speed boat je imel posteno preizkusnjo vodotesnosti, naši želodci pa tudi. Vsi smo prestali test. Veseli, da smo spet na kopnem, smo se odpeljali v Sangigi. Po pravem indonezijskem kosilu: nasi gorang special, smo se usedli na motorje in oddrveli po vijugasti cesti čez hribe in doline. Ogledali smo si čudovite samotne plaže. Videli smo vse tri otočke Gilije: Air, Meno in Trawangan. Ko sta gospe zagledali kup koral, je prišel do izraza nabiralniški duh nežnejšega spola. Vmes smo domačina, ki je ravno delal v nasadu, prosili za svež kokos. Prav prilegel se je. Pravijo, da je odličen proti dehidraciji. Sledilo je kopanje na črni plaži. (Zakaj črna mivka? Zaradi vulkanskega nastanka otoka.) kul Za večerjo smo snedli na žaru pripravljene darove morja.

6.8.2012

Zjutraj je vidljivost boljša. Lepo smo videli vulkan na Baliju. Na pravo lokalno tržnico pa moraš priti že zgodaj. Tam so prodajali zelenjavo, sadje, meso, posodo, kočije (čidomo) so se vozile naokoli. Sedaj si z lahkoto predstavljamo, da je bilo nekaj podobnega tudi pri nas - v daljnjih časih seveda. Pot nas je nato vodila mimi polj. Gospe sta preizkusili kako je s presajanjem riža. Brez pomisleka sta stopili v blato in pomagali kmetom. Moški del pa si je pobližje ogledal kako raste tobak. Ker smo bili na področju gojenja arašidov, smo preverili okus mladih, še ne zrelih in potem še zrelih. Lahko rečem, da so precej drugačni od praženih! V džungli in potem na slapovih je bilo noro. Celo po potoku smo brodili, ko je zmanjkalo poti. Dvojni slap, ki pada iz zelo velike višine bobni. Ko taksna količina vode pada na kamenje, te hitro zvabi med svoje valove. Vendar ni problema: ni globoko, le kamenje drsi. Osvezili smo se, zmasirali na eni od mini ''vej'' tega slapa, nato pa odkorakali na sadno kosilo. Spet smo se podali na cesto in opazovali cudovito pokrajino: v kraterju vulkana je popolna ravnina. Tam so polja, ki očitno dobro rodijo. Ob robu pa so postavljena naselja. Iz najvišje točke naše poti (1700m) smo si od daleč ogledali vulkan Rinjani. Čestitke vsem tistim, ki ste že kdaj šli na odpravo in celo dosegli vrh (3726m)!!!  nedolžen

7. in 8.8.2012

Spet ruzak na ramo in pot pod noge. Gili Air nas je pričakal z odprtimi rokami. Mali otok, malo ljudi, lepa plaža, polno morje - ribic seveda. Ker smo bili že malo utrujeni, smo se prepustili uživanju v brezdelju. Snorklanje in ogled celotnega otoka. Ležerni večeri.

9.8.2012

Še na Gili Travangan. Temu se pa konkretno reče turizem. Lokal ob lokalu. Plaža in koktajli. Sončenje ljudi, čeprav so ze popolnoma ''zakurjeni'' kul. Za večerjo pa smo le našli nekaj bolj domačega.

10.8.2012

Nazaj na Bali. Natančneje Ubud. Zvečer smo si ogledali balijsko glasbeno - plesno predstavo kečak. Zanjo je značilno, da okoli ognja sedi 100 ali več mož, ki pojejo melodijo. Glede na prizore se tudi vstanejo, delajo različne skupinske figure in aktivno sodelujejo v slikah. Okoli pasu imajo zavezane karo črno-bele saronge, ki predstavljajo ravnotežje med dobrim in slabim. V krog prihajajo različne figure, ki uprizarjajo določeno zgodbo. Na koncu smo videli še igro z ognjem. Celotna predstava je zelo atraktivna.

11.8.2012

Z motorji v gozd opic. Ko smo prišli, so bile opice zelo prijazne. Nič hudega sluteč, smo se jim približali, se z njimi igrali. Čez nekaj časa pa so postale napadalne in lopovske. Všeč jim je postala vsaka stvar žive barve. Ogledali smo si tempelj Goa Gajah. Sprehodili smo se do rizevih teras in splezali do reke. Popoldne pa koncno po dolgen casu okusili svinino - celo pečenega odojka v Babi Ibu Oka. Njami, je bil dober!!! smeh

12.8.2012

Na Vulkan! In ne na kar enega! Naš izbranec je bil Gunung Batur (1717m). Že ob 3h zjutraj smo se odpravili 'od doma'. Še dobro, da smo hodili ponoči. Zakaj? Če bi videli kako strma je pot, nas najbrž nihče ne bi mogel prepričati, da se vzpnemo na vrh mežik. Vodnik nam je lepo pomagal pri premagovanju najhujših ovir. Res je, da sončnega vzhoda nismo doživeli v takšni lepoti, kot bi lahko. Šli smo še do kraterja, iz katerega se še vedno kadi. Na poti navzdol pa nas je presenetila jasnina. V trenutku smo zagledali čudovit razgled na jezero, Gunung Agung, posledice zadnjega izbruha,... Ko smo se vozili nazaj proti 'domu', smo si ogledali še kako raste večina začimb (limonina trava, klinčki, cimet, čiči, vanilija...), sadje (kakav, star fruit, jack fruit, ananas, mangostin, snake fruit...) in kava (robusta in arabica). Videli smo celo 'luwaka', ki je pomemben zaradi svoje prehrane: poje namreč le najboljša zrna kave. Ko jih iztrebi, jih ljudje poberejo, očistijo in prepražijo. Cena: to je najdražja kava na svetu. 10g takšne kave stane okoli 10 evrov. Okus: v redu, sigurno pa ni vreden takšne cene.

13.8.2012

Pa smo spet na poti. Iz Ubua smo prispeli nazaj na Kuto. Jaz sem se odločila za popoldansko poležavanje na bazenu, ostali pa so do večerje nakupovali ali počivali. Večerja na plaži Jimbaran je bila več kot vrhunska. Na mizi so se znašle rakovice, kozice, ribe in celo jastog. Med tem, ko so se številni ribiči odpravili na morje, smo ostali uživali ob morski hrani in sončnem zahodu.

14.8.2012

Zadnji dan. Z motorji smo se odpeljali do templja Ulu Watu in ravno ujeli daritveni obred. Gospe so v košarah na glavi nosile dobrote, gospodje pa so poprijeli za senčnike, glasbila in ostalo kar sodi zraven. Vsi so bili praznično oblečeni. Tempelj stoji na pečini. V globini smo opazovali ogromne valove, ki so se razbijali ob steni. Nato smo se odpravili na Dream land. Tam je bilo vzdušje popolnoma drugačno kot smo ga pričakovali. Valovi, ki bi morali segati čez 2 metra in se ponavljati na sekunde, so nekam izginili. Surferji so že naveličano čakali kdaj se bo spet kakšen pojavil. Danes je bila Kuta boljša izbira za ta šport. Tudi sama sem preizkusila svoje znanje. Dve uri učenja sta za začetnico popolnoma dovolj.kaže jezik

15.8.2012

Navsezgodaj zjutraj smo se odpravili na letališče. Če že nismo ujeli sončnega vzhoda na vulkanu, smo ga dočakali na letalu. Skozi okence se je lepo videl Gunung Rinjani na Lomboku, Gunung Agung in Batur na Baliju, jezera Tamblingan, Candikuning in Bujan z Gunung Lesong, Sangiang in Pohen v ospredju. V Maleziji smo imeli kar nekaj časa, zato smo se šli potepat po Kuala Lumpurju. Večerni let za Dubai je bil točen...

11.08.2012 11:55 | Comments (0)

Tajska od severa do juga 2012

Tajska od severa do juga 2012

Nase letalo

Med pripravami na skupino sem nabirala nove izkusnje... (pot iz Bangkoka na Ko Tao)

Nasvet za tiste, ki mislijo potovat iz Bangkoka na Ko Tao v lastni reziji: splaca se kupit drazjo vozovnico! Ce primerjam ponudbi: destinacija Bangkok - Ko Tao. Tista za okoli 500B vkljucuje nocni bus brez odejice, postanki so v nekih vaseh kjer je za vecerjo na voljo res malo hrane, (da ne govorim o toaletnih prostorih), veckrat moras zamenjat prevozno sredstvo in vsakic cakati na odhod, ladjica je Songserm (slika levo), ki je prenatrpana in se ustavi na vsakem otoku, pot traja okoli 20 ur. Karta za 1000B pa vkljucuje se malo bolj luksuzni bus z odejicami, ki je hitrejsi in gre naravnost v pristanisce. Polurni postanek med voznjo je v odprti restavraciji, ki ima res dobro ponudbo hrane (toaletne prostore tu ves cas cistijo). V pristaniscu v Chumpornu se caka le dobre pol ure na speed boat Lomprayah (slika desno), ki pluje direktno in zato potrebuje manj casa (uro in 40 minut). Za ta prevoz potrebujes skupaj le 10 ur. Upam, da je ocitno kako navdusena sem nad drazjo a predvsem hitrejso in bolj luksuzno varijanto. mežik

 

11.7.2012

Skupinica je minuli vecer srecno pripotovala na Tajsko. Na letaliscu sva jih s prijateljico Miw pocakali in vsakemu podarili vencek iz jasminovih cvetov. Ta gesta je pri domacinih v navadi, pomeni pa lepo dobrodoslico. Songteva (predelan tajski tovornjacek z dvema klopema, ki sluzi kot minibus) sta nas dopeljala do prenocisca. Zejo nam je ob dolgem klepetu o dogodivscinah na letliscu gasil Lio, Chang ali Singha (vrste tajskih piv). Naslednje jutro smo se ze zgodaj odpravili na izlet na Doi Suthep.

Nasi vozniki so se kmalu navadili voznje po levi strani ceste, tako da so lahko sopopotnice, ki so sedele za njimi sprosceno uzivale v razgledu. Najprej smo obiskali budisticni tempelj, nato poizkusili crvicke in kobilice, se sprehodili do slapa, kjer so se domacini kopali kar obleceni (kar je za njih popolnoma vsakdanje), kosilo pa smo pojedli na jezeru Huai Teung Tao. Med zres raznoliko in okusno hrano smo preverili kaj so plesoci rakci. Nekateri so nato zaplavali, drugi pa pocilivali v bambusovih hiskah. Zvecer smo obiskali night bazar, kjer so se nekateri prvic srecali s tajsko masazo...

12.7.2012

Dan za treking. Od ogleda orhidej, obiska plemen, jahanja slonov, hoje po (uhojenih) poteh dzungle do velikega slapa in kopanja z naravno masazo padca vode, raftinga in bamboo raftinga do poizkusanja lokalne hrane ob zabavi energicnih tajskih vodnikov, ki pojejo slovenske pesmi in se radi naucijo kaksne nove besede. Sport + zabava + ucenje + sprotitev + ... = SANUK (beseda, s katero Tajci poimenujejo veselje in zabavo. Pravijo, da mora biti povsod, v vsaki stavri, ki jo delas. Tudi v sluzbi. Kaj to v praksi pomeni, tu po nekaj dneh tudi dojames nasmeh)

13.7.2012

Dan za kuhanje. Ucili smo se kako pripraviti odlicno tajsko hrano. Zacimbe so tu drugacne, tudi zelenjava in sadje. Za en obrok ne potrebujes vec kot 5 minut. Kako to? Vprasajte nase potnike. Sedaj so ze pravi kuharski mojstri!

14.7.2012

Navsezgodaj smo z nocnim vlakom prispeli v Bangkok - mesto angelov. Sprehodili smo se skozi Banglampoo, se z recno barko zapeljali do Wat Aruna in Wat Poja (templja). Dogajanje na amulet marketu je bilo kar zivahno. Ne le ''navadni mescani'', tudi menihi so iskali primerne obeske za sreco. Zvecer smo si narocili rakce, skampe in ostale morske dobrote za katere bi doma placali pravo premozenje...

15.7.2012

V Kanchanaburi smo se odpravili z lokalnim vlakom z lesenimi sedezi. Cas je hitro mineval, saj so nam Tajci pogosto ponujali jedaco in pijaco. Fantje so se lotili kartanja (kar je tu nezakonito, saj drugace kot za denar Tajci ne znajo igrat kart), neznejsi spol pa se je posvetil nabiranju moci z zaprtimi ocmi.mežik Songtew nas je odpeljal do Tiger templja, kjer smo se lahko slikali s to prijazno, nezno mucko. Nekaj tigrov smo nato opazovali pri igri. Bili so pravo nasprotje s tistimi za fotografiranje!

16.7.2012

V parku Erawan smo si ogledali slap za slapom, vse do zadnjega - sedmega. Ker smo bili pridni, so nas ribice za nagrado zmasirale. Njihovo grizljanje nam je izvabilo nasmesek na obraz. Opice so veselo skakale naokrog, ko smo se kopali. Nato pa smo si ogledali se presajanje riza. Stricek nam je z veseljem pokazal kako se to dela. Nekateri smo se preizkusili in ugotovili, da to niti ni tezko. En sopek ze gre, celo polje pa je kar velik zalogaj.

17.7.2012

Izlet v Ajutayo. To je nekdanja prestolnica Tajske. Podrocja kjer so rusevine templjev, so pod Unescovo zascito. Zvecer smo se usedli na avtobus in zaspali v upanju, da se zbudimo sele v Chumpornu, kjer bo treba presesti na ladjo.

18.7. - 21.7.2012

Ko Tao. Uzivanje na pesceni plazi, izlet s colnom okoli otoka, snorklanje in opazovanje razlicnih ribic in koral, nabiranje skoljk, cabaret show, ''baketi'', ...

22.7.2012

Od kulture do zapravljanja. Ogled kraljeve palace (Grand palace), Wat Phra Kaew, plezanje na Baiyoke sky tower, guzvanje po China Townu in  barantanje na Silomu. Nakupovalno mrzlico in potrosnistvo na teh dveh mestih zacutis zelo hitro.

23.7.2012

Ze navsezgodaj zjutraj nas je minibus cakal pred hostlom. Med voznjo do floting marketa smo opazili veliko ribogojnic, nasadov sadnega drevja in rizevih polj. Minibus smo zamenjali za speed boat, ki nas je po kanalu pripeljal do plavajoce trznice. Ker dejansko vec vidis iz colna kot pa ce hodis naokoli pes, smo presedli v coln na vesla. Gospe colnarki sta nas pocasi vozile od ene do druge prijateljice s spominki. Ko je kdo od nas kaj kupil, je colnarka hitro, skoraj nevidno spravila provizijo v zep. Nekateri smo za bolj doziveti obcutek prave plavajoce trznice (kot je bila nekoc) na colnu pojedli nudle soup (juha z rezanci). Tudi rambutan, langhkon in mangostin (tajsko sadje) smo poizkusili. Sledilo je nakupovanje spominkov za domov.

Kacja farma je spet ponudila pravo predstavo. Gospod sef nam je razlozil znacilnosti kac, s katerimi so se rokovali njegovi varovanci. Povedal je tudi, katerih kac se je vredno na Tajskem izogibati.

Zvecer smo se pozabavali v rastavraciji Vientiane Kitchen (kdor bo v Bangkoku in si zeli prave Tajske zabave na kulturnem nivoju, naj se odpravi tja na vecerjo! Res fino!). Dekleta so nas spravila na noge, fantje pa v zrak... nasmeh

24.7.2012

Dan za zadnjo masazo, zadnjega Changa ali Liota, zadnjega SangSoma, zdnji Pad Tai, zadnje nakupe... Zvecer pa let nazaj v Slovenijo.

03.07.2012 17:10 | Comments (2)